Intima | Igor Štromajer

www.intima.org | pseudo-/para-art

Ballettikka Radiophonnikka

Ballettikka Radiophonnikka
all-day radio art project by Igor Štromajer & Brane Zorman

Live On Air: Saturday, 1 April 2017, 07:20 – 23:55
Radio Slovenia Third Channel – ARS, Ljubljana, Slovenia

Concept: Igor Štromajer, Brane Zorman, Petra Tanko, Bojana Kunst
Authors and Performers: Igor Štromajer & Brane Zorman
Sound Artist: Brane Zorman
Dramaturg: Petra Tanko
Theoretical Adviser: Bojana Kunst

ARS, Managing Editor: Matej Venier
ARS, Editor for Radio Plays: Gabrijela Gruden – Lučka

#
# manipulating live radio program with Dijkstra’s algorithm

#

#
Ballettikka Radiophonnikka
celodnevni radiofonski projekt Igorja Štromajerja in Braneta Zormana

V živo: sobota, 1. april 2017
Radio Slovenia, Program Ars, 3. program, Ljubljana, Slovenija

Koncept: Igor Štromajer, Brane Zorman, Petra Tanko, Bojana Kunst
Avtorja in izvajalca: Igor Štromajer & Brane Zorman
Zvočni umetnik: Brane Zorman
Dramaturginja: Petra Tanko
Teoretska svetovalka: Bojana Kunst

Odgovorni urednik Programa Ars: Matej Venier
Uredništvo igranega programa, urednica Gabrijela Gruden – Lučka

Ballettikka Radiophonnikka: gverilsko zrcaljenje radijskega programa

#

#
Ballettikka Radiophonnikka je, po zaključku vseh internetnih verzij projekta, prva Ballettikka, ki kot svoje izrazno sredstvo uporablja izključno zvok. V radijski prostor, ki ga zavzema Program Ars, 3. program Radia Slovenija, avtorji infiltrirajo – sam Program Ars. S pomočjo Dijkstrovega algoritma ustvarjajo avtomatizirano radijsko igro, ki je v gverilskem odnosu do lastnega materiala, Programa Ars. Ustvarjajo odmeve, koščke, fragmente radijskega programa, ki jih nato vračajo nazaj v program. Postopek je sestavljen iz zajemanja posameznih, različno dolgih zvočnih vzorcev, ki jih računalniški algoritem izloči iz tekočega linearnega radijskega zvočnega toka in iz časovne manilupacije teh vzorcev, njihovega premeščanja in izpuščanja v času. V glasbi se postopek na podobnih osnovah sinteze zvoka v realnem času imenuje granularna sinteza.

Za frekvenco (pogostost) in trajanje odmevov skrbi algoritem. Algoritem je navodilo, s katerim rešujemo določen problem. Običajno je zapisan kot seznam korakov, ki nas pripeljejo do rešitve problema. Pri Ballettikki Radiophonnikki avtorji uporabljajo Dijkstrov algoritem (imenovan po nizozemskem znanstveniku Edsgerju Dijkstri), ki je takorekoč osnovni taktični algoritem. Uporabljajo ga tako vojaški kot gverilski strategi, saj je z njim mogoče najbolje, najbolj ekonomično in natančno načrtovati vojaške operacije, gverilske vdore in podobne posebne akcije visokega tveganja.

Dijkstrov algoritem, imenovan tudi drevo najkrajših poti, se uporablja za grajenje najkrajše in najbolj ekonomične poti skozi množico informacij, signalov, šumov, motenj ali ovir. Dijkstra je razvil algoritem za drevo najkrajših poti s t.i. požrešno metodo. Najkrajše poti so tiste možne poti, s katerimi se izogibamo oviram in dosežemo cilj čim hitreje in s čim manj žrtvami.

Dijkstrov algoritem, ki ga v primeru Ballettikke Radiophonnikke kot računalniško aplikacijo poganja računalnik, določa, kdaj in kateri del Programa Ars, 3. programa Radia Slovenija in njegovega arhiva, bo računalnik samodejno posnel, kam ga bo umestil in kdaj ga bo predvajal. Na ta način stroj sam (samodejno, sledeč algoritmu) vdira v sam potek Programa Ars in v njegov arhiv ter rezultate teh vdorov zrcalno, kot fragmente, na drugih mestih spet vrača v program ter tako gradi vzporedno radiofonsko programsko drevo.

Gre takorekoč za avtomatizirano gverilo, ki v kratkih, nekajsekundnih fragmentih, zrcali radijski program. Do enominutni fragmenti radijskega programa se nato kot razbiti delci vračajo v program, zmeraj tja, kamor jih umesti algoritem. Za poslušalca je to morda podoben učinek kot v hiši ogledal, kjer se izrezane, zlomljene, nalomljene podobe vračajo in multiplicirajo v neskončnost. Opravka imamo s samodejno radijsko igro, ki jo iz radijskega programa in arhiva v živo ustvarja algoritem sam.

Algoritem je namreč edini, ki lahko hkrati ustvari in hkrati preseže politično tesnobo. Najbolj radikalno umetniško delo, ki ga danes lahko ustvari, sprogramira ali izvede umetnik, je tisto, ki ga pravzaprav ne ustvari, ne stori. Tisto, ki ga ni. Tisto, ki ga prepusti algoritmu, strojem. Se pravi, da umetnik zavestno, aktivno ne stori umetnosti, da jo pusti ujeto v svoji potencialnosti, da jo takorekoč opusti. Ali pa tudi ne.

#

Filed under: ART WORKS

stock-photo-woman-with-helmet-and-leather-making-performance-inside-a-gallery-infront-of-two-blue-picture-64107841.jpg

I may have the facts wrong, but
⁰ ¹ ² ³ ⁴ ⁵ ⁶ ⁷ ⁸ ⁹ ◯ ║▌║█║▌║▌││║▌║█║▌│║ υ ѕмιℓє, ι ѕмιℓє "stock-photo-woman-posing-inside-a-gallery-infront-of-one-blue-picture-frame-rear-view-63271264.jpg"

I may have the facts wrong, but
⁰ ¹ ² ³ ⁴ ⁵ ⁶ ⁷ ⁸ ⁹ ◯ ║▌║█║▌║▌││║▌║█║▌│║ "stock-photo-one-man-without-head-standing-and-looking-at-blank-blue-frames-in-an-art-gallery-73643641.jpg"

I may have the facts wrong, but
⁰ ¹ ² ³ ⁴ ⁵ ⁶ ⁷ ⁸ ⁹ ◯ ║▌║█║▌║▌││║▌║█║▌│║ 💾 My Life As a Failed Artist, 1.44 MB ▒ good³ morning⁷ I am infinitely grateful. 📈 📉 📊











      
      

Igor Štromajer aka Intima is a pseudo-/para-artist. He has shown his work at more than two hundred thirty exhibitions, festivals and biennials worldwide, among others at the transmediale, ISEA, EMAF, SIGGRAPH, Ars Electronica Futurelab, V2_, IMPAKT, CYNETART, Manifesta, FILE, Stuttgarter Filmwinter, Hamburg Kunsthalle, ARCO, Banff Centre, Les Rencontres Internationales, etc.



His works are included in the permanent collections of the Centre Pompidou in Paris, the MNCA Reina Sofía in Madrid, Computer Fine Arts in New York, and UGM:















































Powered by Bluedata EU